Kaj so bonitetne informacije in kako jih beremo?

Verodostojne bonitetne informacije in preverba le-teh je bistvena, v kolikor se želi podjetje prepričati o finančni zanesljivosti svojega obstoječega ali potencialnega poslovnega partnerja.

V času pospešene digitalizacije je vse bonitetne informacije mogoče preveriti v nekaj sekundah. Ob tem imajo bonitetne hiše v Sloveniji različne platforme in aplikacije, namenjene ažurni preverbi bonitetnih informacij vseh poslovnih subjektov.

V tokratnem zapisu predstavljamo točno določeno bonitetno aplikacijo, zaradi katere bo vstop v nov posel bolj varen. Če vas zanima katero, vas vabimo k branju tega zapisa.

Kaj so bonitetne informacije podjetij in zakaj so pomembne?

Bonitetne informacije predstavljajo zbir številnih finančnih in nefinančnih parametrov, ki izbrano podjetje umeščajo v določen razred stopnje tveganja.

Bonitetne informacije so dandanes dostopne v spletnih platformah različnih bonitetnih hiš v Sloveniji.

V tem prispevku bomo več pozornosti namenili spletni platformi naše sestrske družbe Prve bonitetne agencije d.o.o., imenovane EBONITETE.SI.

Bonitetna aplikacija je rezultat naprednega razvoja ekipe. Ta stremi k odlični uporabniški izkušnji, verodostojnosti vseh bonitetnih in drugih poslovnih informacij.

Njena izjemna prednost je ta, da ponuja vpogled v vse bonitetne informacije na enem mestu. Dodatno pa vpogled v bonitetno oceno izbranega podjetja, s pomočjo katere lahko vsak naročnik aplikacije hitro oceni stopnjo tveganja poslovanja z njim. To lahko uredi brez predhodnega poglobljenega finančnega znanja

Osnovno poslanstvo podjetja, ki je razvilo napredno bonitetno aplikacijo EBONITETE.SI, je zagotovo razvoj in intenzivno nadgrajevanje njihove lastne aplikacije. Z aplikacijo želijo svojim naročnikom omogočiti sodobno, natančno in uporabniku prijazno preverjanje bonitet poslovnih partnerjev tako za Slovenijo, kot tudi za tujino.

Iz zapisanega lahko povzamemo, da so bonitetne informacije in z njimi tudi preverba bonitete obstoječih in bodočih poslovnih partnerjev prvenstveno merilo, s pomočjo katere si lahko podjetje ustvari celovito sliko o tem, ali njegov obstoječi oz. bodoči poslovni partner velja za finančno zanesljiv gospodarski subjekt.

Dane gospodarske razmere so daleč od idealnih in vsak udeleženec na trgu je izpostavljen določenim tveganjem. Ob tem noben poslovni subjekt ni tako mogočen, da ne bi mogel propasti.

Obstoj tveganj v poslovnem okolju predstavlja mnoge negotovosti, pri čemer je ena izmed bolj perečih tveganje neplačila oz. pojav plačilne nediscipline.

Pojavu plačilne nediscipline v poslovnem okolju se ni mogoče v celoti izogniti, je pa mogoče z uvedbo primernih ukrepov tveganje zmanjšati in omejiti.

Podjetja, ki se zavedajo omenjenih tveganj, se praviloma odločijo za bonitetno presojo obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. V naslednjem poglavju si preberite, kako poteka izračun bonitete poslovnih partnerjev.

Kako poteka izračun za bonitetne informacije oz. bonitete podjetij?

Bonitetne informacije predstavljajo kot že omenjeno, zbir finančnih in nefinančnih parametrov. 

Ob tem velja omeniti, da se izračun bonitete podjetij v osnovi razlikuje glede na bonitetno hiši, pri kateri se posamezno podjetje odloči za presojo bonitete.

Obenem se razlikuje tudi prikaz bonitetne ocene oz. način, kako je prikazana bonitetna ocena. Bonitetne hiše uporabljajo črke ali številke, nekatere celo kombinacijo obojih z oznakami +/-.

Prednost predstavitve bonitetne ocene v primeru podjetja Prva bonitetna agencija, d.o.o. je  v tem, da uporablja lastno metodologijo. Glede na omenjeno metodologijo je bonitetna ocena prikazana v razponu od 1 do 10. Ocena “1” pomeni “najslabšo” oceno, ocena “10” pomeni najboljšo bonitetno oceno.

Prikazana enotna oblika podaje bonitetne ocene za uporabnika predstavlja veliko prednost. Transparentno prikaže finančni položaj poslovnega partnerja ter stopnjo tveganja neplačila pri poslovanju z njim.

Pri tem je bonitetna ocena sestavljena iz “dinamične” (podatki o tožbah, blokade, plačilne navade) in “statične” (temelji na bilančnih podatkih) ocene.  

Vir bonitetnih informacij, s pomočjo katerih se določi statična ocena, so posebej izbrani finančni kazalniki. Le-ti so izračunani s pomočjo podatkov v bilanci stanja in izkaza poslovnega izida. Na podlagi izbranih kazalnikov se poslovni subjekt uvrsti v določen razred.

Pri tem razred, v katerega je uvrščen poslovni subjekt, razkriva stopnjo tveganja poslovanja z njim.

Več o bonitetah in izračunu bonitet si lahko preberete v članku “Kaj so bonitete, zakaj so pomembne in kako poteka izračun bonitete“.

Kako pravilno beremo bonitetne informacije?

Bonitetne informacije pravilno beremo tako, da se v prvi vrsti prepričamo o tem, ali ponudniki bonitetnih informacij veljajo za objektivne, neodvisne in kredibilne bonitetne hiše.

Nadaljnje, bonitetne informacije pravilno beremo tako, da preverimo metodologijo, ki jo posamezna bonitetna hiša uporablja za izračun bonitetne ocene. Le tako namreč ugotovimo, kateri podatki so potrebni, da se lahko za posamezno podjetje izračuna kredibilna bonitetna ocena.

Metodologijo Prve bonitetne agencije d.o.o. smo omenili že v prejšnjem poglavju, v tem poglavju pa se nam zdi smiselno omeniti, da je bonitetna informacija pravzaprav širši pojem, saj poleg bonitetne ocene zajema še preostale pomembne podatke, ki se tičejo poslovanja izbranega podjetja.

Bonitetne informacije razkrivajo pomembne podatke, s pomočjo katerih je v aplikaciji EBONITETE podana kredibilna bonitetna ocena:

• delež dolga v financiranju,
• kratkoročni koeficient,
• kreditna izpostavljenost,
• donosnost sredstev,
• koeficient obračanja sredstev,
• tožena stranka,
• tožeča stranka,
• FURS neplačnik ali nepredlagatelj REK,
• prijava terjatev v insolvenčne postopke oz. odločanje o izbrisu iz PRS,
• plačilni indeks
• in blokade TRR.

V kolikor vas zanima celovitost poslovanja izbranega poslovnega partnerja, je slednje mogoče kadarkoli preveriti v aplikaciji EBONITETE.SI. 

[ZANIMIVOST]: Zatem, ko uporabnik v aplikaciji poišče profil obstoječega oz. potencialnega poslovnega partnerja, lahko s klikom na njegovo bonitetno oceno dostopa do jasnega prikaza o tem, kateri podatki so del statične in dinamične ocene ter kakšen imajo vpliv na končni izračun bonitetne ocene.

Foto: Prikaz statične in dinamične ocene, ki (v tem primeru) skupaj tvorita bonitetno oceno 10.

Poslovanje s podjetjem, ki ima bonitetno oceno 10, je stopnja tveganja neplačila pri poslovanju z njim, minimalna. 

Kot vidimo, je bonitetna ocena preverjena v aplikaciji EBONITETE predstavljena na način, ki je razumljiv vsem. Torej tudi tistim, ki nimajo poglobljenega znanja o bonitetah. Več o tem si preberite v prispevku “Bonitetna analiza poslovanja podjetja z aplikacijo EBONITETE.SI.”

Kako bonitetne informacije oz. natančneje bonitetne ocene podjetij predstavljajo pomemben kazalnik uspešnosti podjetja?

Podjetja na podlagi natančnih in zanesljivih bonitetnih informacij oz. na osnovi bonitetne ocene prejmejo hiter signal o tem, s kakšnim poslovnim partnerjem (kupcem) stopajo v nov posel.

Zanesljive bonitetne informacije, s pomočjo katerih je mogoče izračunati kazalnike uspešnosti podjetja so ključne, saj omogočajo vpogled v celovito sliko poslovanja obstoječega ali potencialnega poslovnega partnerja.

Vpogled v bonitetne informacije izbranega podjetja podjetjem omogoča preverbo finančne zanesljivosti dobaviteljev, izkušnje v zadnjih letih namreč kažejo, da pozornosti glede finančnega stanja ne gre usmerjati le v portfelj kupcev.

Bonitetne informacije oz. preverba le-teh (posredno) vpliva namreč na lastno likvidnost podjetja. To je mogoče enostavno pojasniti na način, da je lastna likvidnost odvisna od plačilnih sposobnosti poslovnih partnerjev.

V kolikor se na podlagi preverbe bonitete poslovnega partnerja ugotovi, da svojih dobaviteljev ne plačuje redno, je potrebno pri poslovanju s takšnim poslovnim partnerjem razmisliti o dodatnih varovalih.

Temu primerno je potrebno prilagoditi pogoje plačila, pri čemer se npr. lahko zahteva delno predplačilo (plačilo avansa), s katerim se zagotovi, da bodo terjatve vsaj delno poplačane.

S takšnimi in podobnimi ukrepi podjetje skrbi za lastno likvidnost, kar z drugimi besedami pomeni tudi ohranitev kratkoročne plačilne sposobnosti, tj. sposobnost, da lahko v danem trenutku poravna vse svoje obveznosti.

Kaj nam razkrivajo bonitetne informacije za podjetja, ki imajo “slabšo” bonitetno oceno?

Podjetja, ki se nameravajo podati v nov posel s podjetjem s “slabšo” bonitetno oceno, tvegajo možnost neplačila. Bolje razloženo pa pomeni, da se stopnja tveganja za neplačilo drastično poveča. 

Poslovanje s podjetjem, ki ima “slabšo” bonitetno oceno, je tvegano. Temu botruje možnost nastopa dogodka insolventnosti subjekta.

Dejstvo je, da v poslovnem okolju obstajajo različna tveganja, ki se jim ni mogoče v celoti izogniti. Z ustreznimi ukrepi v sklopu procesa za upravljanje s tveganji (obvladovanje tveganj) pa jih je mogoče zmanjšati in omejiti.

Podjetja so z vsakim novim poslom podvržena tveganju poslovanja. Le-te mogoče dodatno “zavarovati”. V mislih imam predvsem to, da se preveri bonitetne informacije oz. boniteto podjetja in s pomočjo pridobljenih podatkov oceni tveganje poslovanja s posameznim podjetjem.

V kolikor vas zanima več o pojavu neplačil in zamujanje s plačili, vas vabimo k branju prispevka “Kaj ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)”

Če podjetje oceni, da je tveganje poslovanja z izbranim podjetjem preveliko, se lahko poslužuje specifične finančne storitve. Omenjeno finančno storitev kot Prva finančna hiša z veliko mero profesionalnosti nudimo svojim poslovnim partnerjem. Imenujemo jo zavarovanje terjatev. Slednja pomeni, da je mogoče terjatve do kupcev v tujini zavarovati pred tveganjem neplačila s strani kupca.

V sklopu zavarovanja terjatev, je poplačilo le-teh izvedeno tudi v primeru, če kupec obveznosti ne poravna. Prav tako do poplačila terjatev pride tudi v primeru dogodka insolventnosti kupca.

Zakaj je poleg preverbe bonitetnih informacij izjemnega pomena tudi proces za upravljanje terjatev?

Upravljanje terjatev pomeni, da podjetje skrbi za to, da redno prejema plačilo za izdano blago in/ali opravljeno storitev. Redna plačila podjetju zagotavljajo ohranjanje likvidnosti in stabilen denarni tok. Več o ohranjanju likvidnosti smo pisali v prispevku “Kako se izdela likvidnostni načrt in zakaj je tako pomemben?“

Podjetje s prejemanjem rednih plačil zmanjša tveganje svojega poslovanja na minimum.

Obenem pa poleg likvidnosti (upravljanje likvidnosti) skrbi tudi za dolgoročno solventnost, ki pomeni dolgoročno plačilno sposobnost podjetja.

V kolikor pa podjetja ne dobivajo rednih plačil (eden izmed razlogov so lahko tudi dolgi plačilni roki v Sloveniji) in se zaradi dolgih plačilnih rokov soočajo z motnjami v denarnem toku, lahko koristijo zunanji vir financiranja, ki ga imenujemo odkup terjatev/prodaja terjatev.

Omenjen vir financiranja oz. obliko financiranja ponujamo v Prvi finančni agenciji in predstavlja eno izmed rešitev za izboljšanje likvidnosti podjetij.

Odkup terjatev/prodaja terjatev poteka na način, da podjetje odproda svoje terjatve faktoring hiši. Faktoring hiša odkup terjatev izvede na podlagi sklenjene pogodbe s podjetjem, ki želi odprodati svoje terjatve in katero si s prodajo zagotovi svež denarni tok. 

Poleg zagotavljanja kratkoročnega financiranja (odkup terjatev) je pomembno tudi dolgoročno financiranje. V tem primeru govorimo o faktoringu.

Faktoring (angl. factoring) predstavlja obliko financiranja, s katero lahko podjetje (na daljše časovno obdobje) financira vse obstoječe in bodoče terjatev do enega ali več kupcev.

Kaj imajo skupnega bonitetne informacije oz. preverba bonitete in monitoring poslovnih partnerjev?

Preverba bonitetne informacije oz. preverbe bonitete poslovnega partnerja lahko podjetju prihrani veliko denarja, ki bi ga sicer lahko izgubilo v poslu s poslovnim partnerjem, ki ima “slabšo” bonitetno oceno in tega ne bi preverilo pravočasno.

Vsled tega vsem podjetjem svetujemo redno preverjanje poslovanja njihovih poslovnih partnerjev in s tem redno spremljanje sprememb v poslovanju poslovnega partnerja. 

Ena izmed prednosti uporabe aplikacije EBONITETE.SI je ravno to, da omogoča redno spremljanje in poročanje o spremembah, tj. monitoring portfelja vseh izbranih poslovnih partnerjev.

Omenjeno funkcionalnost imenujemo “Dnevni informator”. Ta omogoča avtomatsko obveščanje uporabnikov aplikacije o blokadah računa, začetih insolvenčnih postopkih, domnevah insolventnosti poslovnega partnerja in drugih pomembnih dogodkih.

Za podjetje je avtomatsko obveščanje preko Dnevnega informatorja ključno. Podjetje mora namreč v primeru, da se nad poslovnim partnerjem vrši insolvenčni postopek, v določenem roku prijaviti vse terjatve do slednjega.

Pravočasna prijavljena terjatev je namreč pogoj, da si lahko podjetje v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZDDV-2 odbije oziroma povrne DDV, ki ga je ob izdaji fakture že plačalo državi.

Glede na zapisano lahko zaključimo z mislijo, da je ocena tveganja (preverba bonitete) poslovanja s poslovnim partnerjem ključna poteza pred vsakim vstopom v nov posel. Podjetje posredno, s preverbo bonitete poslovnih partnerjev, skrbi tudi za lastno dobro boniteto in s tem likvidnost podjetja in stabilen denarni tok.

Kaj nam razkrivata bilanca stanja in izkaz poslovnega izida?

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida sta glede na zakon o računovodstvu (ZR) osnovna in obvezna računovodska izkaza. Poimenovanje sta dobila na podlagi navedb v Zakonu o gospodarskih družbah. 

Vsako podjetje je enkrat letno dolžno predložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Po kratici je omenjena agencija bolje poznana kot AJPES.

Izkaz poslovnega izida priča o prihodkih in odhodkih v določenem letu. Bilanca stanja pa priča o tem, kaj je podjetje s poslovanjem ustvarilo oziroma, kako se je vrednost premoženja spremenila po letu dni poslovanja.

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida veljata za vir izbranih finančnih kazalnikov, na podlagi katerih se izračuna “statični del” bonitetne ocene. Hkrati pa sta nepogrešljiv vir podatkov za vsa bonitetna poročila, kar smo omenili v enem izmed predhodnih poglavij.

Kaj pomeni insolventnost podjetja?

Enostavno razloženo insolventnost podjetja pomeni, da podjetje ni več zmožno poravnati svojih zapadlih obveznosti na dolgi rok.

Insolventnost poimenujemo tudi dolgoročna plačilna nesposobnost.

Pomen insolventnosti je glede na 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, nadaljevanju ZFPPIPP definiran kot:

“Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik) v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (kapitalsko neustrezno).”

Ob tem lahko trajnejšo nelikvidnost označimo kot enega izmed vzrokov za insolventnost podjetja. Predstavlja namreč osnovo za pričetek ukrepov poslovne reorganizacije oz. finančnega prestrukturiranja (prisilna poravnava, preventivno prestrukturiranje).

Vodstvo podjetij si mora prizadevati, da deluje skladno z ZFPPIPP ter skladno s pravili, ki jih narekuje poslovno-finančna stroka.

Vodstvo si tako vsakodnevno prizadeva, da podjetje ohranja kratkoročno plačilno sposobnost (likvidnost) in dolgoročno plačilno sposobnost (insolventnost).

Kot ugotavljamo, so različni dejavniki lahko razlog za nastanek nelikvidnosti podjetja. Dalj časa trajajoče likvidnostne težave pa lahko vodijo celo v insolventnost podjetja.

Tekom prispevka smo razložili, kaj so bonitetne informacije. Dodatno pa tudi, zakaj je tako pomembno, da jih podjetje preveri še preden vstopi v nov posel.

Opozorili smo tudi na to, kako preverba bonitetnih informacij oz. bonitete podjetja posredno vpliva na likvidnost lastnega podjetja in podali konkretne rešitve, s katerimi je mogoče izboljšati likvidnost podjetij. V kolikor potrebujete več informacij, smo vam z veseljem na voljo.