Kaj je likvidnostni načrt in kako ga izdelati?

Likvidnost podjetja v osnovi predstavlja plačilno sposobnost podjetja. Za doseganje likvidnosti bi moralo vsako podjetje imeti izdelan likvidnostni načrt in s pomočjo slednjega skrbeti za lastno likvidnost.

Vas zanima, kako se izdela likvidnostni načrt in kako skrbeti za likvidnost podjetja? Vabljeni k branju prispevka.

Kaj je likvidnostni načrt in kako skrbeti za stalno likvidnost?

Likvidnostni načrt se nanaša na upravljanje dinamike denarnih tokov v podjetju, torej prihodkov in odhodkov v določenem časovnem obdobju.

S pomočjo likvidnostnega načrta je mogoče predvidevati dinamiko denarnih tokov v prihodnosti, čeprav jih ni mogoče z natančnostjo ali gotovostjo napovedati.

Likvidnostni načrt predstavlja zgolj podlago za sprejemanje ukrepov za upravljanje likvidnosti podjetja.

Dober likvidnostni načrt pripomore k pravočasnemu prepoznavanju primanjkljaja likvidnih sredstev in s tem k prepoznavi najnujnejših stroškov, ki jih je potrebno najprej poravnati.

Iz tega sklepamo, da so ukrepi za zagotavljanje likvidnosti nujni, še posebej pa takrat, ko se podjetje znajde v finančni zagati, ko več ne zmore poravnati vseh svojih tekočih obveznosti. 

Skrb za lastno likvidnost se prične s kvalitetnim finančnim planiranjem, ki je del likvidnostnega načrta. Finančno načrtovanje pa predstavlja najpomembnejši ukrep za izboljšanje likvidnosti.

Dane gospodarske razmere namreč podjetja postavljajo v nezavidljiv položaj, kjer so vsakodnevno izpostavljena različnim poslovnim tveganjem. 

Zagotovo bi pa prav vsa podjetja morala največ pozornosti namenjati:

• preverbi poslovanja (bonitete oz. bonitetne ocene) kupca (poslovnega partnerja),
• učinkovitemu procesu za upravljanje terjatev ter skrbi za ohranjanje in izboljšanje lastne likvidnosti.

Kako izdelati likvidnostni načrt oz. kako izdelati načrt denarnih tokov?

Načrt denarnih tokov je potrebno izdelati tako, da se v analizo vključi prihodke in odhodke, vezane na upravljanje neto obratnega kapitala podjetja (poslovne in druge terjatve, obveznosti do različnih institucij, do dobaviteljev, do zaposlenih ter zaloge) in oceno bodočih prihodkov in stroškov.

Najprej je potrebno preveriti oceno tveganja poslovanja s kupcem (poslovnim partnerjem), torej oceniti njegovo kreditno sposobnost in verjetnost plačila.

Informacije, ki ponujajo odgovore na vsa vprašanja v zvezi s plačilno sposobnostjo kupcev, je mogoče preveriti z enostavno preverbo bonitete podjetja v EBONITETE.SI (bonitete prijava v aplikacijo).

Pri tem osnovo za izračun bonitete oz. bonitetne ocene podjetja predstavljata bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

Aplikacijo je razvilo naše sestrsko podjetje Prva bonitetna agencija, d.o.o. Slednja pa igra bistveno vlogo pri varnem poslovanju s poslovnimi partnerji, saj so podjetja dnevno podvržena različnim poslovnim tveganjem. 

V kolikor podjetje po preverbi kupca oziroma njegove bonitete ugotovi, da slednji (ne) velja za finančno zanesljiv gospodarski subjekt, temu primerno prilagodi tudi plačilne pogoje.

Več o bonitetah podjetij si preberite v prispevku “Kaj so bonitete & zakaj je pomemben izračun bonitete”.

Poleg kupcev imajo podjetja tudi dobavitelje, s katerim imajo dogovorjene plačilne pogoje, ki narekujejo dinamiko poplačil. 

Pomembna vprašanja, ki si jih je potrebno zastaviti, so:

• Kdo so naši ključni kupci in kdo izmed njih je deležen posebnih plačilnih pogojev?
• Kateremu kupcu se je spremenila kreditna sposobnost oz. kateri kupec je likviden in zmožen predčasnega plačila?

Nadaljnje se je potrebno lotiti presoje dinamike poplačila obveznosti. Tako kot imajo podjetja kupce, imajo po drugi strani tudi dobavitelje in s tem tudi obveznosti do njih.

V sklopu likvidnostnega načrtovanja je potrebno presoditi, kakšne plačilne pogoje je podjetje dogovorilo z lastnim dobaviteljem. 

Dodatna vprašanja, ki si jih je potrebno zastaviti:

• Ali je mogoče redno izvajati plačila dobaviteljem?
• Ali je obveznosti potrebno plačati na datum zapadlosti oz. ali obstaja poslovni partner, s katerim se je mogoče dogovoriti za odlog plačila?
• Kateri dobavitelju omogočajo podjetju konkurenčno prednost? 
• Kakšni so pogoji za odlog plačila?
• Ali dobavitelji zahtevajo avansno plačilo?

Likvidnostni načrt mora vsebovati tudi informacijo o zalogi. Najbolj pomembno je, da se zaloga redno spremlja in zagotavlja zadostna količina zaloge glede na dane gospodarske razmere, ki povzročajo motnje v dobavni verigi in s tem dolge dobavne roke.

Hkrati pa je pri zalogah potrebno paziti, da količina slednje ni prevelika. Prevelike zaloge namreč zmanjšujejo likvidnostna sredstva podjetja.

Informacija o prihodkih je ključna za pripravo optimalnega likvidnostnega načrta. Vendar je v povezavi s prihodki preveč neznank in jih je resnično težko oceniti. V tem primeru je mogoče izdelati projekcijo denarnega toka. Lahko je tedenska, mesečna, četrtletna itd.

S pomočjo tega podjetje ugotovi, ali lahko zagotovi zadostno količino likvidnih sredstev za potrebe poslovanja. V kolikor izračuni pokažejo, da prihodkov oz. sredstev ne bo dovolj, se bo le-to moralo dodatno zadolžiti ali pa prositi dobavitelje za odlog plačila.

V kolikor ugotovi, da je likvidnih sredstev dovolj, pa lahko z njimi prosto razpolaga na način, da investira v rast podjetja ali pa predčasno poplača dobavitelje, s čimer si lahko pridobi popust za predčasno poplačilo dobaviteljev.

Priprava različnih scenarijev

V zvezi s prihodki je priporočljivo pripraviti tudi različne scenarije. V mislih imamo npr. padec prodaje za 10 ali več procentov in preverjanje vpliva na likvidnost podjetja.

Nadaljnje se mora podjetje posvetiti tudi oceni stroškov, ki so neposredno povezani s proizvodnjo oz. storitvami podjetja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi morebitne podražitve, ki smo jih trenutno deležni (višanje cen surovin, energentov itd.).

Odveč ni niti razmislek o tem, ali podjetje resnično potrebuje storitve, ki niso nujno potrebne ter oceniti možnost dela na daljavo v sklopu digitalizacije, ki je v zadnjih mesecih izjemno pospešena.

V sklopu likvidnostnega načrtovanja je potrebno v obzir vzeti tudi predviden nivo proizvodnje in s tem pričakovanih prihodkov, zaradi česar podjetje lažje ohranja število zaposlenih. 

V splošnem se morajo podjetja pripraviti na več možnih scenarijev in se pripraviti, da bodo ohranile likvidnost.

Likvidnost podjetja je mogoče izboljšati na različne načine. Nekaj načinov oz. rešitev za zagotavljanje likvidnosti bomo podrobneje obravnavali v enem izmed sledečih poglavij.

 Zakaj vsako podjetje potrebuje likvidnostni načrt?

Likvidnostni načrt potrebuje prav vsako podjetje, saj mu slednji omogoča načrtovanje denarnih tokov v prihodnosti. Sprotno spremljanje stanja TRR računa namreč ni zanesljiv pokazatelj plačilne sposobnosti.

Informacija o stanju na TRR računu ne ponuja celovite slike o tem, ali bo podjetje tudi v prihodnosti zmožno poravnati vse svoje odprte obveznosti in kakšne bodo potrebe po likvidnih sredstvih.

V prejšnjem poglavju smo že omenili, da likvidnostni načrt omogoča načrtovanje denarnih tokov, zaradi česar velja, da je za uspešno poslovanje podjetja kvaliteten likvidnostni načrt ključnega pomena.

Kako izboljšati likvidnost podjetja?

Likvidnost je mogoče izboljšati na različne načine. V tem prispevku bomo na kratko opisali 4:

• odkup terjatev,
• faktoring,
• zavarovanje terjatev,
• kompenzacija/pobot (več o tem si preberite v prispevku “Medsebojna kompenzacija – pobot terjatev”).

Kaj pomeni odkup terjatev oz. prodaja terjatev?

Odkup terjatev oz. prodaja terjatev praviloma velja za enkraten dogodek, kjer v upanju po čim prejšnji pridobitvi denarnih sredstev, podjetje odproda terjatve do lastnih kupcev specializirani faktoring hiši. Več o faktoring hišah smo pisali v prispevku “Agencija za izposojo denarja l Kako izboljšati likvidnost podjetja?”.

Gre za pravni posel, kjer podjetje proda vse svoje terjatve in v zameno prejme sveža denarna sredstva. Sveža denarna sredstva podjetju omogočajo ohranjanje in izboljšanje likvidnosti. 

Finančno storitev “odkup terjatev” koristijo predvsem mala, srednje velika in hitro rastoča podjetja, ki imajo težave z likvidnostjo. Več o financiranju si lahko preberete v prispevku “Financiranje malih podjetij”.

Odkup terjatev/prodaja terjatev je odličen način za izboljšanje kratkoročnih plačilnih sposobnosti, saj podjetje za prodano blago/storitve denar prejme takoj in ne šele čez 30 do 90 ali celo več dni.

Podjetja namreč pogosto prodajo blago in/ali opravljene storitve na odložen rok plačila. To pomeni, da na denarna sredstva čakajo od 30, 60, 90 ali celo več dni.

Več o dolgih plačilnih rokih si preberite v prispevku “Plačilni roki v Sloveniji so že v osnovi nesorazmerno dolgi”, kjer boste lahko brali o tem, da dolgi plačilni roki povzročajo zamujanje s plačili pa tudi to, da plačilo ni nikoli izvedeno, to imenujemo plačilna nedisciplina, ki velja za globoko zakoreninjen pojav v slovenskem poslovnem okolju.

Dolgo čakanje na denarna sredstva zagotovo vpliva na likvidnost, saj imajo sama tudi lastne dobavitelje, s katerimi pa morda nimajo sklenjenih tako ugodnih plačilnih pogojev (krajši plačilni roki).

Posledično lahko pride do likvidnostnega primanjkljaja, dlje trajajoče likvidnostne težave pa lahko vodijo tudi v insolventnost.

Odkup terjatev/ prodaja terjatev je tako ena izmed pomembnejših ukrepov za ohranjanje in izboljšanje likvidnosti podjetij. V nadaljevanju si preberite kaj je faktoring in kako se razlikuje od odkupa terjatev.

Kako se faktoring razlikuje od odkupa terjatev?

Faktoring je v primerjavi z odkupom terjatev širša in dolgoročnejša oblika financiranja, s katero je mogoče izboljšati in ohranjati likvidnost podjetja.

Predstavlja pravni posel, kjer podjetje zaradi potreb po svežih denarnih sredstvih proda vse svoje terjatev do enega ali več kupcev na daljše časovno obdobje. Slednje je predhodno določeno po pogodbi, ki jo podjetje sklene s faktoring hišo.

Faktoring omogoča redno prodajo terjatev, s pomočjo česar se podjetje lahko redno financira. Faktoring podjetjem, ki nudijo dolge plačilne roke, omogoča, da denarna sredstva za prodano blago in/ali storitev prejmejo v najkrajšem možnem času (tudi v roku 24 ur).

Faktoring pa ne pomeni le odkupa terjatev, temveč v eni rešitvi poleg temeljne storitve, nudi tudi preverbo bonitete poslovnega partnerja in zavarovanje terjatev.

Zaradi 3 storitev v eni rešitvi, faktoring predstavlja finančni instrument, ki celovito naslavlja problematiko za obvladovanje tveganj neplačil. Več o upravljanju s tveganji si lahko preberete v prispevku “Upravljanje s tveganji [obvladovanje tveganj] – EBONITETE.SI”.

Kako zavarovanje terjatev omogoča izboljšanje likvidnosti?

Tveganje neplačila lahko preide v neplačilo. Vsled tega je zavarovanje terjatev odlična rešitev, saj je poplačilo terjatev zagotovljeno tudi v primeru, če pri kupcu nastopi insolventnost.

Za zavarovanje terjatev lahko trdimo, da predstavlja najzanesljivejšo obliko zavarovanja premoženja zoper morebitno neplačila s strani kupca.

V kolikor vas zanima, kakšni so zakonsko določeni plačilni roki v Sloveniji, vas vabimo k branju prispevka “Kaj ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) in kakšen je njegov osnovni namen?”

Sklepna misel

Tekom prispevka smo pisali o tem, kako pomembna je plačilna sposobnost podjetja in tudi o tem, kako pomembno je, da ima podjetje za doseganje likvidnosti izdelan dober likvidnostni načrt.

Dodatno smo predstavili tudi nekaj rešitev, s katerimi je mogoče doseči likvidnost podjetja in zagotoviti stabilen denarni tok.