Kaj pomeni odstop terjatve v izterjavo?

V tem prispevku bomo predstavili, kaj pomeni odstop terjatve v izterjavo. Nadaljnje pa več pozornosti namenili temu, kako finančna tveganja in drugi dejavniki v poslovnem okolju povzročajo, da prihaja do plačilne nediscipline in s tem do potrebe po izterjavi terjatev. 

Odstop terjatve v izterjavo in upravljanje s tveganji

Glede na 425. Člen obligacijskega zakonika, odstop terjatve v izterjavo narekuje:

“Če dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Pri odstopu v izterjavo lahko dolžnik odstopljene terjatve izpolni svojo obveznost tudi odstopniku, celo če je bil obveščen o odstopu.”

Pri čemer v primerjalnem pravu s tem instrumentom, imenovanim tudi “inkaso cesija”, urejajo odstop terjatve z namenom, da cesionar terjatev v svojem imenu in za račun cedenta izterja od dolžnika (Plavčar, Juhart, Vrenčur 2009: 1116). 

Poenostavljeno zapisano, gre pri odstopu v izterjavo za to, da dolžnik namesto plačila obveznosti oz. terjatve, le-te odstopi upniku (zgolj) v izterjavo. Obveznost v razmerju dolžnik-upnik ugasne oz. preneha šele takrat, ko in če upnik izterja odstopljeno terjatev.

Pojem “izterjava terjatev” je zelo širok, zgoraj zapisana oblika izterjave terjatev je le ena izmed oblik izterjatev. 

Potreba po izterjavi je močno povezana s finančnimi tveganji v poslovnem okolju. Pri tem se uspešna podjetja vedno bolj zavedajo, da je učinkovito upravljanje s tveganji ključno za uspešno poslovanje in zmanjšanje poslovnih tveganj (s poudarkom na finančnih tveganjih).

Zakaj prihaja do finančnih tveganj v poslovnem svetu in zakaj je upravljanje terjatev tako pomembno?

Podjetja kot takšna se redno srečujejo z različnimi poslovnimi tveganji, pri čemer je potrebno poudariti predvsem finančna tveganja.

Le-ta se v praksi pogosto izkažejo kot zamujanje s plačili, kar pomeni, da podjetja plačila za opravljeno storitev in/ali dobavljeno blago prejmejo z zapadlostjo, po datumu valute.

V nekaterih primerih se za podjetje odvije celo najbolj negativen scenarij in sicer ta, da do plačila terjatev nikoli ne pride.

Upravljanje terjatev je tako ključnega pomena, če želi podjetje poslovati uspešno ter skrbeti za lastno likvidnost podjetja in stabilen denarni tok.

Upravljanje terjatev je gotovo ena izmed rešitev, ki ponujajo najboljši končni rezultat. To pomeni, da podjetje v najkrajšem možnem času prejme plačilo terjatev.

Terjatve do kupcev so lahko zapadle ali nezapadle. V kolikor so terjatve zapadle, se v sklopu upravljanja terjatve izvede postopek izterjave terjatev.

Zapadle terjatve tako vzbujajo potrebo po izterjavi, bodisi potrebo za odstop terjatve v izterjavo ali katero drugo obliko izterjave.

Vsekakor pa je na tem mestu potrebno omeniti tudi pomen upravljanja nezapadlih terjatev.

Nezapadle terjatve nastanejo takrat, ko podjetje odproda svoje storitve in/ali dobavi blago z odloženim rokom plačila (30, 60, 90 ali več dni). Pri tem rok plačila še ni potekel.

V te namene kot Prva finančna agencija svojim strankam nudimo obliki financiranja, ki omogočata, da stranka prejme plačilo svojih terjatev ob dogovorjenem roku ali celo pred zapadlostjo.

Omenjeni storitvi se imenujeta odkup terjatev in faktoring. Veljata za obliki financiranja, s katerima si podjetje pridobi svež denarni tok in ohranja likvidnost podjetja.

Ukrepi (faktoring, odkup terjatev, bonitete prijava v aplikacijo) za ohranjanje in izboljšanje likvidnosti podjetja

Finančna tveganja je mogoče zmanjšati na minimum. V tem poglavju delimo ključne nasvete in ukrepe o tem, kako zmanjšati finančna tveganja in izboljšati likvidnost podjetja.

S pomočjo uporabe bonitetne aplikacije (bonitete prijava v aplikacijo), je mogoče preveriti najhitrejši indikator tveganja glede plačilne (ne) discipline. In sicer tako, da podjetje svojega obstoječega ali bodočega poslovnega partnerja preveri tako, da v aplikaciji EBONITETE.SI poišče “oceno plačilnih navad” oziroma plačilni indeks.

V kolikor plačilni indeks nakazuje, da podjetje neredno izvaja plačilne obveznosti oz. z njimi precej zamuja ali pa plačilnih obveznosti ne izvaja, pri vstopu v nov posel v omenjenimi plačilnimi navadami, previdnost ni odveč. 

Namreč lastna likvidnost podjetja in denarni tok sta odvisna od plačilnih navad obstoječih in bodočih poslovnih partnerjev.

Preverba bonitetne ocene bi tako morala biti prvo opravilo za zmanjšanje tveganja poslovanja s poslovnim partnerjem.

Več o boniteti pa tudi o izračunu bonitete si preberite v prispevku ”Kaj so bonitete, zakaj so pomembne in kako poteka izračun bonitete”.

V kolikor ostaja dvom ali poslovati s podjetjem, ki ima slabe plačilne navade in “slabšo” bonitetno oceno, kar vpliva na lastno likvidnost, se je dobro posluževati preventivnih ukrepov, kot sta faktoring, odkup terjatev pa tudi zavarovanje terjatev.

Odkup terjatev je priročna kratkoročna oblika financiranja, pri kateri podjetje odproda nezapadle terjatve faktoring hiši v želji po čim prejšnji zagotovitvi svežega denarnega toka. Pri čemer faktoring hiša nato od upnika v dogovorjenem času prejme plačilo terjatev.

Pri odkupu gre praviloma za enkraten dogodek. Faktoring pa predstavlja “dolgoročno obliko financiranja podjetja”, saj omogoča financiranje 1 ali več kupcev ter se izvaja dlje časa.

Pri faktoringu poznamo več vrst faktoringa (domači faktoring, dobaviteljski faktoring, mednarodni faktoring), pri čemer mednarodni faktoring poleg odkupa terjatev, preverbe bonitete poslovnega partnerja, ponuja še zavarovanje terjatev do kupcev v tujini.

Zavarovanje terjatev je zagotovo najzanesljivejša oblika zavarovanja premoženja zoper neplačilo poslovnega partnerja (kupca) v tujini.

Plačilna (ne)disciplina v Sloveniji

Vsi ukrepi omenjeni v prejšnjem poglavju predstavljajo odlična “orodja” za boj proti plačilni (ne)disciplini, ki še vedno velja za globoko zakoreninjeno prakso v slovenskem poslovnem okolju.

Razlogi za plačilno nedisciplino so lahko različni (dolgi plačilni roki, likvidnostne težave, osebne karakteristike dolžnika, nezadovoljstvo z blagom, s storitvami, s prodajnimi ali plačilnimi pogoji…).

Želja vsakega podjetja je, da pri poslovanju s partnerji (kupci) v najkrajšem možnem času prejme plačila  za opravljeno storitev in/ali dobavo blaga, ki ga je odprodalo na odložen rok (30, 60, 90 in več dni). Zaradi zgoraj naštetih ter tudi drugih razlogov to ni vedno mogoče. 

Dolžniki s plačilom zamujajo ali plačila nikoli ne izvedejo, kar vpliva na likvidnost podjetja in vzbuja potrebo po izterjavi plačila.

Pri odstopu terjatve v izterjavo in drugih oblikah izterjave podjetje uravnava potrebo po takojšnjem plačilu oz. svežem denarnem toku v želji, da s kupcem posluje tudi v prihodnje.

Ena izmed možnih rešitev za zmanjšanje obsega zapadlih in nezapadlih terjatev je tudi kompenzacija oz. pobot terjatev.

S tem, ko podjetje v sklopu procesa za upravljanje s tveganji sprejme vse možne ukrepe za zmanjšanje poslovnih tveganj, se lahko izogne tudi potrebi po uporabi storitve izterjave terjatev (odstop terjatve v izterjavo, odstop terjatve namesto izpolnitve, odstop terjatve v zavarovanje itd.).