Upravljanje likvidnosti in nasveti o tem, kako izboljšati likvidnost podjetja

Upravljanje likvidnosti je v danih gospodarskih razmerah (posledica pandemije koronavirusa in vse večjih posledic na finančnih trgih zaradi rusko-ukrajinskega konflikta) še toliko bolj pomembno. Če vas zanima, kako lahko uspešno upravljanje likvidnosti izboljša likvidnost podjetja, vas vabimo k branju tega prispevka.

Uspešno upravljanje likvidnosti izboljša likvidnost podjetja

Finančno načrtovanje je ena izmed najpomembnejših opravil v vsakem podjetju, v sklopu tega podjetja redno izvajajo aktivnosti za upravljanje likvidnosti. Upravljanje likvidnosti pomeni pametno krmarjenje med številnimi poslovnimi obveznostmi.

Na ravni poslovanja se namreč vsak mesec pojavljajo različni stroški. Mednje štejemo plače, najemnino, obratovalne in druge stroške poslovanja.

Poslovanje podjetja postane oteženo takrat, ko podjetje ne poseduje zadostnega obsega likvidnih sredstev za plačilo tekočih obveznostih. V najslabšem primeru pa lahko daljši likvidnostni primanjkljaj vodi tudi v insolventnost podjetja.

Na tem mestu je potrebno poudariti pomembnost izvajanja aktivnosti za upravljanje likvidnosti. Vodstvo podjetja je primorano redno izvajati aktivnosti za upravljanje likvidnosti, nadzorovati potek in v sklopu tega tudi zmanjšati poslovna tveganja.

Upravljanje likvidnosti in skrb za likvidnost podjetja sta v osnovi le del večjega in izjemno pomembnega procesa upravljanja s tveganji. 

Upravljanje s tveganji predstavlja proces, katerega sestavni del je skupek aktivnosti, pravil, pristojnosti in odgovornosti za ugotavljanje, ocenjevanje, spremljanje in obvladovanje tveganj. Upravljanje tveganj posledično temelji na strategiji in poslovnem načrtu določenega podjetja.

Upravljanje s tveganji je zakonsko določeno (zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

Zakon narekuje, da mora vodstvo pri poslovanju družbe ravnati v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovno-finančne stroke in si prizadevati za kratkoročnost in dolgoročnost plačilne sposobnosti družbe.

Poznamo različne vrste tveganja in v tem prispevku bomo razkrili vidike finančnega tveganja (kreditno in likvidnostno tveganje).

Kaj pomeni upravljanje likvidnosti in kaj je likvidnost podjetja?

Da bi bolje razumeli upravljanje likvidnosti, moramo v prvi vrsti pojasniti kaj pomeni likvidnost. Likvidnost lahko na enostaven način razložimo, kot zmožnost sprotnega poravnavanja vseh tekočih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju.

Likvidnost podjetja tako predstavlja kratkoročno plačilno sposobnost, medtem ko lahko likvidna sredstva razumemo kot sredstva, ki jih podjetje poseduje in lahko z njimi takoj poplača različne obveznosti.

Pojem likvidnost lahko označimo tudi kot zmožnost redne poravnave stroškov poslovanja. Na tem mestu je potrebno poudariti, da likvidnost podjetja kot takšna ni samoumevna. Prav tako likvidnost ni nujno vezana na podjetja, ki poslujejo uspešno. Morda je nenavadno, pa vendar se tudi  uspešna podjetja redno soočajo z likvidnostnim primanjkljajem.

Finančno načrtovanje se kaj hitro zalomi, če poslovni partnerji (kupci) računov ne poravnajo v predvidenem času. Odvije se lahko še bolj črn scenarij, tj. da plačilo terjatev s strani poslovnega partnerja ni nikoli izvedeno.

Do finančnih težav lahko pride tudi takrat, ko se npr. izbrana kratkoročna investicija ne obrestuje tako hitro, kot je bilo sprva predvideno.

Vsi ti pa tudi drugi dogodki lahko vodijo v likvidnostni primanjkljaj, zaradi česar podjetje ne poseduje dovolj sredstev za sprotno kritje obveznosti.

Podjetja, ki prodajajo blago in/ali storitev z odloženim rokom plačila (30, 60, 90 in več dni) so tako podvržena finančnim tveganjem oz. natančneje kreditnemu tveganju. Podjetje lahko dodobra omeji in zmanjša kreditna tveganja s tem, da redno preverja oz. spremlja bonitete izbranih poslovnih partnerjev. O preverbi bonitete podjetij bomo več pisali v enem izmed naslednjih poglavjih.

Nezmožnost poravnanja tekočih obveznosti vodi tudi v dodatne stroške (zamudne obresti, stroški opominov, stroški zaradi prekoračitve limita na računu itd…). Hkrati pa podjetja, ki imajo likvidnostne težave in svojih obveznosti ne plačujejo v predvidenem roku, omajejo zaupanje med strankami in dobavitelji in z negativno poslovno prakso (plačilna nedisciplina) kvarijo splošno podobo podjetja.

V kolikor podjetje nima dovolj likvidnih sredstev, ne more koristiti dodatnih popustov (sconto) pri dobavitelju, ki bi jih prejelo v primeru, da bi terjatve do dobavitelja predčasno poplačalo.

Kako merimo likvidnost podjetja in kaj so likvidna sredstva?

Kot že omenjeno so likvidna sredstva vsa sredstva, ki jih podjetje poseduje in je z njimi zmožno takoj poplačati vse tekoče obveznosti. Likvidna sredstva so lahko v obliki gotovine, kratkoročnih terjatev in drugih sredstev, ki se lahko koristijo za takojšnje poplačilo tekočih obveznosti.

Poznamo več stopenj likvidnih sredstev (ob predpostavki, kako hitro lahko sredstva preoblikujemo v denar oz. jih uporabimo za plačevanje):

1. stopnja: denarna likvidnost (denarno razmerje)

Opisuje razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi (do enega leta) ). Vključuje davčne in druge dajatve.

Oceno likvidnosti dobimo torej tako, da razmerje likvidna sredstva : kratkoročne obveznosti pomnožimo s 100%. Rezultat nad 100% nam pove, da so likvidna sredstva zadostna za financiranje vseh kratkoročnih obveznosti in pomeni, da je likvidnost pozitivna.

Opomba: Za plačevanje kratkoročnih obveznosti se lahko uporabljajo tudi druga sredstva. V tem primeru je likvidnost smiselna tudi med 10% in 30%.

2. stopnja: likvidnost iz terjatev (hitro razmerje)

Pri tej stopnji med likvidna sredstva štejemo tudi kratkoročne terjatve. Vse terjatve seveda niso plačane takoj. Med kratkoročne terjatve se uvrščajo tiste, ki imajo rok do enega leta. Te lahko dodamo med likvidna sredstva, saj pričakujemo, da bomo z njimi lahko pokrili različne stroške poslovanja. Likvidnost druge stopnje je zelo pomembna, saj nam poda bolj realno sliko in olajša samo upravljanje likvidnosti. Znašala bi naj med 100% in 120%. Vrednost pod 100% lahko nakazuje na presežek nabave ali podpovprečno prodajo.

Likvidnost druge stopnje izračunamo tako: [(likvidna sredstva + kratkoročne terjatve) : kratkoročne obveznosti] x 100%.

3. stopnja: likvidnost iz prodaje (trenutno razmerje)

Likvidnost tretje stopnje dobimo tako, da likvidnim sredstvom in kratkoročnim terjatvam dodamo še prodajne zaloge. Predvidevamo, da bomo lahko zaloge pretvorili v denar in uporabili za plačilo stroškov, s tem pa pridobimo informacijo o dolgoročni solventnosti. Pri tej stopnji ciljamo na vrednost okoli 200%. Nižji rezultat od 200% nakazuje na težave s prodajo ali prenizke cene, višji pa razkriva presežek zalog, ki jih bo težko unovčiti.

Likvidnost tretje stopnje izračunamo tako: [(likvidna sredstva + kratkoročne terjatve + zaloga) : kratkoročne obveznosti] x 100%.

Ali je upravljanje likvidnosti zahtevno?

Mnoga podjetja poslujejo uspešno. Uspešno poslovanje pa še ne pomeni, da podjetje nima težav z likvidnostjo. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da pride do primanjkljaja likvidnih sredstev (bodisi zaradi dolgih plačilnih rokov, plačilne nediscipline ali novih investicij, ki se niso obrestovala v skladu s pričakovanji) in se podjetje znajde v finančnih težavah.

Upravljanje likvidnosti v sklopu procesa upravljanja s tveganji je lahko za marsikatero podjetje zelo zahtevno. Še večje težave imajo srednje velika in manjša podjetja, kjer ponavadi ne obstaja oddelek za upravljanje terjatev, ki bi se načrtno ukvarjal z izvajanjem različnih aktivnosti (izterjava terjatev itd.), ki bi pripomogle k temu, da bi podjetje pravočasno prejemala plačila terjatev s strani kupca.

Neplačila terjatev niso edina težava, ki vplivajo na likvidnost podjetja. Še večje težave, ki vplivajo na likvidnost podjetja in motnje v denarnem toku, povzročajo dolgi plačilni roki v Sloveniji (30, 60, 90 in več dni).

Podjetje na eni strani čaka plačilo s strani poslovnega partnerja (kupca) 30, 60, 90 ali celo več dni. Na drugi strani pa ima tudi samo odprte številne obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev itd.. Še večja težava nastane zaradi tega, ker s svojim dobaviteljem nima dorečenih tako dobrih plačilnih pogojev in s tem tako dolgih plačilnih rokov, ki jih samo ponuja svojim kupcem. Iz tega razloga nastane neravnovesje, ki vodi v likvidnostni primanjkljaj.

Likvidnost podjetja: Rešitve za izboljšanje likvidnosti podjetja

Izboljšanje procesa za upravljanje terjatev

Eno izmed pomembnejših nalog vodstva bi moralo poleg ostalih aktivnosti, biti usmerjeno tudi v uspešno upravljanje terjatev. Uspešno upravljanje terjatev pomeni, da z izvajanjem procesa zagotovimo dobre rezultate, v smislu pridobivanja rednih plačil in poravnavo dolgov tistih, ki s plačilom že zamujajo.

Zmanjšanje obsega zalog

Zaloge so povezane z denarnimi sredstvi, zato je pomembno, da vodstvo temeljito razmisli o tem ali je potrebno imeti večjo zalogo blaga. Nadaljnje pa tudi to, če jo je mogoče hitro zmanjšati.

Profesionalno upravljanje likvidnosti

Upravljanje likvidnosti naj bo izvedeno profesionalno, saj je mogoče s pomočjo tega predvideti razpoložljivost likvidnih sredstev, stabilnost denarnega toka, valutna tveganja ter jih učinkovito obvladovati in celo preprečiti likvidnostne krče.

Sprostitev kapitala

Kapital je mogoče sprostiti s prodajo osnovnih sredstev ali zbiranjem kapitala (dolgoročnega) za zmanjšanje oz. poplačilo kratkoročnih obveznosti. Dodatno je likvidnost mogoče pridobiti tudi s podaljšanjem plačilnih rokov z dobavitelji, saj se zaradi odloga plačil pridobi dodatno likvidnost.

Uporaba finančnih storitev (odkup terjatev, faktoring)

Likvidnost podjetja je mogoče zagotoviti tudi s pomočjo finančnih storitev “odkup terjatev-prodaja terjatev” in “faktoring”. 

Odkup terjatev in faktoring spadata med zunanje vire financiranja. Primerni sta za financiranje podjetij (mala, srednje velika in hitro rastoča) in zagotavljata likvidnost ter svež denarni tok. 

Odkup terjatev se uporablja takrat, ko podjetje potrebuje sveža denarna sredstva in ima terjatev z zapadlostjo, ki ne pokrije potrebe denarnega toka. Dodatno se odkup terjatev uporablja za širitev prodaje ali prodor na nove trge.

Prednost odkupa terjatev je, da niža potrebe po dodatnem zadolževanju in ohranja limite na bankah. 

Koriščenje odkupa terjatev je priporočljiva takrat, ko podjetja svojim kupcem odprodajo blago in/ali storitve na odložen rok plačila. Odložen rok plačila pomeni, da ima kupec 30, 60, 90 ali celo več dni časa, da poravna terjatve. 

Ko podjetje odproda blago in/ali storitev na odložen rok plačila, to pomeni, da mora na poplačilo svojih terjatev čakati dlje časa. Dolgo čakanje na poplačilo terjatev pa vpliva na likvidnost podjetja pa tudi denarni tok.

Vsem podjetjem, ki potrebujejo finančna sredstva v najkrajšem možnem času in ne šele ob zapadlosti, svetujemo uporabo finančne storitve; odkup terjatev. 

Odkup terjatev velja za enega izmed bolj efektivnih načinov za izboljšanje likvidnosti podjetja in omogoča zagotavljanje kratkoročnega financiranja. Poleg zagotavljanja kratkoročnega financiranja je bistvenega pomena tudi zagotavljanje dolgoročnega financiranja. 

Na tem mestu nastopi faktoring, ki predstavlja vir financiranja, s pomočjo katerega lahko podjetje (daljše časovno obdobje) financira obstoječe in bodoče terjatve do enega ali več kupcev.

Faktoring v eni storitvi zagotavlja takojšen vir financiranja, preverbo bonitete (dolžnika terjatev) in v sklopu mednarodnega faktoringa tudi zavarovanje terjatev.

Zavarovanje terjatev pomeni, da so terjatve do kupcev v tujini zavarovane pred morebitnim tveganjem neplačil s strani poslovnega partnerja (tujega kupca).

Preverba bonitete podjetij izboljša likvidnost podjetja

Uspešno izveden proces za upravljanje likvidnosti lahko znantno pripomore k izboljšanju likvidnosti podjetja. Hkrati predstavlja pomemben ukrep za izboljšanje likvidnosti podjetja, pri čemer smo dva pomembnejša ukrepa že predstavili v prejšnjem poglavju (odkup terjatev, faktoring). 

V tem poglavju predstavljamo dodaten ukrep (preverba bonitete podjetja), s pomočjo katerega je likvidnost podjetja mogoče posredno izboljšati. Lastna likvidnost podjetja in denarni tok sta odvisna od plačilne sposobnosti poslovnih partnerjev (kupcev), zaradi tega je ob vsakem novem poslu ključnega pomena, da podjetje redno preverja poslovanje partnerja (kupca) oz. natančneje redno preverja njegovo boniteto.

Bonitete podjetij oz. ocena tveganja poslovanja izbranega poslovnega partnerja namreč omogočajo jasen vpogled v celostno sliko poslovanja le-tega in s tem tudi oceno o tem, ali je poslovni partner (kupec) priznan kot finančno zanesljiv gospodarski subjekt.

Z rednim spremljanjem in preverjanjem poslovnih partnerjev podjetje zmanjša tveganje poslovanja (finančna in nefinančna tveganja), s čimer skrbi za lastno likvidnost in stabilen denarni tok.

Preverba bonitete podjetij je mogoča enostavno in hitro s pomočjo napredne bonitetne aplikacije EBONITETE.SI, ki jo je razvilo naše sestrsko podjetje Prva bonitetna agencija d.o.o..

Bonitetna aplikacija se ponaša s številnimi prednostmi, ena izmed njih je zagotovo enotna bonitetna ocena, ki je uporabnikom v aplikaciji na voljo v vsakem trenutku..

Le-ta podaja zbir številnih finančnih (bilanca stanja) in nefinančnih (plačilne navade, blokade, davčni dolg, tožbe…) parametrov.

Le-ti podjetja umeščajo v določen razred “tveganja”. Glede na razvrstitev, je mogoče jasno razbrati, da je tveganje poslovanja s podjetjem, ki ima “slabšo” bonitetno oceno, večje. Po drugi strani pa je tveganje s podjetjem z “boljšo” bonitetno oceno, manjše.

Dobra bonitetna ocena navzven izraža svojevrstno potrdilo, kar pomeni, da je podjetje z dobro oceno označeno za finančno zanesljiv gospodarski subjekt.

Več o boniteti pa tudi o izračunu bonitete si preberite v prispevku ”Kaj so bonitete, zakaj so pomembne in kako poteka izračun bonitete”.

Sklepna misel

Dane gospodarske razmere vplivajo na vse vidike življenja, še posebej pa na poslovanje podjetij. V teh časih je še toliko bolj pomembna skrb za lastno likvidnost podjetja ter tudi izboljšanje likvidnosti. Oboje je mogoče doseči z rednim izvajanjem aktivnosti za upravljanje likvidnosti. S tem podjetje poskrbi, da v najkrajšem možnem času prejme plačilo za opravljeno storitev in/ali dobavo blaga.

Dodatno smo predstavili tudi ukrep, ki ga mora podjetje izvesti še preden stopi v nov posel s poslovnim partnerjem. Imenujemo ga preverba bonitete podjetij oz. poslovanja partnerja in s tem pridobitev celostne slike o finančni zanesljivosti slednjega.

Likvidnost  podjetja je ključna za uspešno poslovanje. V kolikor tudi vas zanima upravljanje likvidnosti in oblike financiranja za izboljšanje likvidnosti podjetja ter stabilnost denarnega toku, smo na voljo za vsa vprašanja.