Kaj ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) in kakšen je njegov osnovni namen?

Če vas zanima, kaj ureja Zakon o preprečevanju zamudi pri plačilih (ZPreZP-1) in kaj je njegov osnovni namen, vas vabimo k branju tega prispevka.

Zakaj je pomembno, da vsak podjetnik pozna osnovni namen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih?

V Sloveniji se tako kot v drugih evropskih državah soočamo s pojavom plačilne nediscipline. Pojem plačilne discipline je povezan z izrazoma likvidnost ter solventnost. V osnovi pa plačilna disciplina zajema zamude pri plačilih in neporavnanje obveznosti s strani dolžnikov.

Vsled tega je zelo pomembno, da so podjetniki seznanjeni z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih. Zakon kot takšen namreč predvideva ukrepe in določila za zagotavljanje spoštovanja plačilnih rokov.

Poleg zakonskih določil, je potrebno v obzir vzeti tudi etiko in moralo podjetnikov. Dogaja se, da nekateri podjetniki namenoma ne izpolnjujejo plačilnih obveznosti v dogovorjenem roku.

Razloge za plačilno nedisciplino bomo sicer podrobneje navedli v naslednjem poglavju, vendar bi na tem mestu v odnosu do plačilne discipline, izpostavili pomembnost etike in morale v podjetništvu.

Namreč podjetnik, ki redno izpolnjuje obveznosti do lastnih poslovnih partnerjev, v poslovnem okolju uživa velik ugled.

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) predstavlja enega izmed ključnih “instrumentov” za zagotavljanje spoštovanja plačilnih rokov v poslovnem okolju. 

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih je bil sprejet že leta 2012. Njegov osnovni namen je preprečiti zamude pri plačilih. Zamude pri plačilih pogosto povzročajo škodo manjših in srednje velikim podjetjem, tudi samostojnim podjetnikom, ki so v primerjavi z veliki podjetji lahko finančno manj stabilni.

Zakon o preprečevanju zamudi pri plačilih ureja zamude pri plačilih med posameznimi podjetji, med podjetji in javnimi naročniki ter zamude pri plačilih med javnimi naročniki in dobavitelji.

Cilj zakona je sprejetje ukrepov za odpravo plačilne nediscipline, s čimer bi se zagotovilo pravične plačilne pogoje za vse vključene stranke ter s tem tudi ohranitev likvidnosti posameznih gospodarskih subjektov.

Glavne zahteve, ki jih ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih se nanašajo na roke za plačilo, obrestne mere za zamude pri plačilih, stroške izterjave, plačilne roke v okviru javnih naročil ter obveznost izdaje računa.

Plačilni rok med gospodarskimi subjekti

Glede na zakonsko uredbo, plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:

–       60 dni od dneva prejema računa

–       60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen

–       60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali

–       60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni. In to samo v primeru, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

Določitev plačilnega roka, če ta ni dogovorjen

Če rok plačila obveznosti dolžnika ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun.

Ne glede na prejšnji odstavek mora dolžnik svojo obveznost izpolniti:

–       v 30 dneh od dneva, ko je prejel blago ali je bila opravljena storitev, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,

–       v 30 dneh po prejemu blaga ali opravi storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev, ali

–       v 30 dneh od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

(3) Rok, v katerem mora dolžnik opraviti pregled blaga iz tretje alineje prejšnjega odstavka, ne sme biti daljši od30 dni. Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da je rok za pregled blaga ali storitve daljši od 30 dni, če to ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora.

(4) Če je dolžnik javni organ, mora biti daljši rok pregleda blaga iz prejšnjega odstavka opredeljen že v razpisni dokumentaciji.

Plačilni rok, kadar je dolžnik javni organ

Pomembno je omeniti, da je plačilni rok v okviru javnih naročil, omejen na 30 dni. Javni naročniki so dolžni spoštovati ta plačilni rok, če drug zakon ne določa drugače.

Ob tem plačilni rok ne sme bit daljši od:

–       30 dni od dneva prejema računa,

–       30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,

–       30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali

–       30 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

V kolikor se pogodbeni strani dogovorita za podaljšanje roka pregleda blaga ali storitve (4. alineja zgoraj), je ta rok lahko daljši od 30 dni, če ob tem ne pride do nepravičnega pogodbenega dogovora.

Več o Zakonu za preprečevanje zamud pri plačilih si lahko preberete v “Uradni list RS”.

Vsled zapisanega je izjemno pomembno, da vsak podjetnik pozna osnove omenjenega zakona, saj se lahko v primeru nespoštovanja plačilnih rokov s strani kupca hitro in primerno odzove, s čimer zmanjša tveganje lastnega poslovanja.

Kateri subjekti, pravni organi in pravne osebe morajo spoštovati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih?

Gospodarski subjekti, ki morajo spoštovati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, pravne in fizične osebe vpisane v Poslovni register Slovenije. Vsi ti opravljajo pridobitno dejavnost in gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo.

Omenjen zakon morajo upoštevati tudi javni organi, kot so so Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod, javni gospodarski zavod in druga javna oseba.

Prav tako mora zakon upoštevati druga javna, ki je pravna oseba, ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu in je industrijske ali poslovne narave, ter:

–       je Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava imetnica več kot 50 odstotkov delnic oziroma več kot 50-odstotnega poslovnega deleža te pravne osebe ali

–       opravlja Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba javnega prava nadzor nad poslovanjem te pravne osebe, ali

–       ima Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba javnega prava neposredno ali preko organov te pravne osebe pravico imenovati več kot polovico članov organov vodenja ali nadzora te pravne osebe.

Vir vsebine tega poglavja je na voljo na PISRS.

Kateri so razlogi za zamude pri plačilih?

Razlogi za zamude pri plačilih so različni. Zagotovo je eden izmed bolj izrazitih prav insolventnost podjetij, kar pomeni dolgoročno plačilno nesposobnost podjetja. Eden izmed razlogov za zamude pri plačilih je tudi veriga neplačil oziroma ustvarjanje verige neplačanih zapadlih terjatev.

Primer: Podjetje ne more plačati obveznosti dobavitelju, če od lastnega kupca ne prejme plačila za prodano blago in/ali storitev. 

Razlog za zamude pri plačilih je lahko tudi ta, da nekatera podjetja namenoma ne poravnajo odprtih obveznosti v dogovorjenem roku.

Že v osnovi pa je v slovenskem poslovnem okolju težava predvsem v dolgih plačilnih rokih. Kljub temu, da so zakonsko določeni, pa se lahko podjetja izjemoma dogovorijo tudi za daljše plačilne roke. Ob tem praksa kaže, da daljši plačilni roki praviloma vodijo tudi do zamud pri plačilih. 

Vsled tega bi se pogodbene stranke morale dogovoriti za krajše plačilne roke, saj je po nekaterih podatkih delež plačanih računov višji, v kolikor se stranke dogovorijo za krajši plačilni rok.

Tveganje poslovanja je mogoče zmanjšati s preverbo bonitete partnerskega podjetja. Več o tem si lahko preberete v prispevku “Bonitetna analiza poslovanja podjetja z aplikacijo EBONITETE” ali v enem izmed naslednjih poglavjih.

Zakaj je pomembno kvalitetno upravljanje terjatev in kateri so ukrepi za ohranjanje (tudi izboljšanje) likvidnosti?

Upravljanje terjatev je ključnega pomena, v kolikor želi podjetje poslovati uspešno in redno skrbeti za likvidnost in stabilen denarni tok.

Uspešno upravljanje terjatev pomeni, da si podjetje zagotovi, da v najkrajšem času prejme plačilo za prodano blago in/ali storitev. Pri tem so lahko terjatve zapadle ali nezapadle. V kolikor gre za zapadle terjatev, govorimo o postopku izterjave terjatev.

Dejstvo je, da plačilna nedisciplina vpliva na likvidnost podjetij. Dolgo čakanje na plačilo ali celo neporavnanje obveznosti  namreč vpliva na obseg likvidnih sredstev. S slednjimi bi sicer podjetje poravnalo tekoče obveznosti do lastnih dobaviteljev. 

Vsled tega v podpoglavjih predstavljamo par ukrepov za zmanjšanje (finančnih) tveganj in ohranjanje (zagotavljanje) likvidnosti.

Zakaj je preverba bonitete poslovnega partnerja nujno potrebna še preden podjetje vstopi v nov posel?

Eden izmed preventivnih ukrepov, ki bi se ga moral poslužiti podjetnik je zagotovo preverba bonitete. To pomeni, da podjetje poslovanje partnerja preveri še preden z njim vstopi v nov posel.

Preverba poslovanja partnerja je v času pospešenega tehnološkega napredka izjemno preprosta. Izvede se lahko prek inovativne aplikacije EBONITETE.SI.

Gre za bonitetno orodje izdelano s strani naše sestrske družbe Prve bonitetne agencije, d.o.o..

Aplikacija omogoča redno preverbo bonitet (bonitete prijava v sistem), kot tudi bonitetnih ocen. Preverba bonitete nudi jasen vpogled v poslovanje podjetja. Hkrati razkriva stopnjo tveganja poslovanja z izbranim podjetjem. 

Boniteta podjetja je lahko ključen podatek, zaradi katerega se podjetje odloča ali bo vstopilo v nov posel s poslovnim partnerjem.

Pri tem je potrebno omeniti, da ključne vhodne podatke pri ocenjevanju tveganja podjetja (“bonitetna ocena”), zagotavljata bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

V aplikaciji EBONITETE.SI lahko med drugim uporabnik enostavno in hitro preveri, kakšne so plačilne navade poslovnega partnerja. Tj. kakšen je njegov plačilni indeks. S pomočjo prejetih podatkov uporabnik hitro oceni, ali je njegov poslovni partner (dobavitelj, kupec) označen kot finančno zanesljiv gospodarski subjekt.

Na tem mestu je omembe vredna tudi funkcionalnost dnevnega informatorja, ki je na voljo v sklopu aplikacije EBONITETE.SI. Slednja uporabnika avtomatsko obvešča o vseh spremembah na ravni poslovanja partnerja. Omenjeno funkcionalnost najlaže ubesedimo z besedno zvezo “monitoring podjetij”.

Katere finančne storitve pripomorejo k zagotavljanju likvidnosti podjetij?

Ali je po preverbi bonitete dvom povezan s poslovanjem izbranega poslovnega partnerja še vedno prisoten? V tem primeru se podjetje lahko posluži za katero izmed večih finančnih storitev. Tokrat izpostavljamo dve, odkup terjatev in faktoring. Gre za priročni obliki financiranja, ki omogočata sorazmerno hiter dostop do svežih denarnih sredstev. Ob tem sveža denarna sredstva pripomorejo k ohranjanju likvidnosti podjetja.

Video: Kako poteka odkup terjatev?

Čeprav se odkup terjatev in faktoring med seboj razlikujeta, je osnovni namen obeh to, da lahko podjetje proda vse svoje terjatve izbrani faktoring hiši, kakršna je tudi naša Prva finančna agencija. Tako podjetju ne bo potrebno čakati 30, 60, 90 ali celo več dni (prejetje plačila je odvisno od zakonsko določenega oziroma dogovorjenega roka plačila) za plačilo s strani lastnega kupca. S pomočjo odkupa terjatev ali faktoringa lahko denarna sredstva za prodano blago in/ali storitev prejme že v nekaj dneh. Faktoring hiša pa nato s strani upnika prejme plačilo terjatev v dogovorjenem roku.

Posebnost mednarodnega faktoringa je ta, da poleg odkupa terjatev, nudi še preverbo bonitete in zavarovanje terjatev do kupcev v tujini.

Omembe vredna je tudi finančna storitev “kompenzacija oziroma pobot terjatev”, ki predstavlja nedenarni način poravnave terjatev in dolgov. Omenjena oblika omogoča zmanjševanje obveznosti in ohranjanje likvidnosti. Dodatno poznamo tudi večstranske kompenzacije, ki prav tako predstavljajo rešitev za zmanjševanje obveznosti in izboljšanje likvidnosti, kar potrjuje več kot 9.000 članov našega sestrskega podjetja; E. KOMPENZACIJE, družba za upravljanje s terjatvami d.o.o..

Zagotovo obstajajo še druge finančne storitve in ukrepi za izboljšanje likvidnosti, ki pa jih v tem zapisu nismo omenili.

Vas zanima več o likvidnosti, vabljeni k branju zapisa “Upravljanje likvidnosti in nasveti o tem, kako izboljšati likvidnost podjetja”.

V kolikor vas zanima več o nedavno sprejetem Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), vas vabimo, da si na povezavi preberete več o žvižgačih.

Sklepna misel

Čeprav Zakon o preprečevanju zamudi pri plačilih (ZPreZP-1) predvideva zakonsko določene plačilne roke, pa se lahko pogodbene stranke med seboj dogovorijo za daljše plačilne roke. Ob tem je potrebno opozoriti, da zakonsko določeni plačilni roki (krajši plačilni roki) omogočajo, da je boj proti plačilni nedisciplini bolj uspešen. Posledično imajo podjetja manj težav z zagotavljanjem likvidnosti, solventnosti in motnjami v denarnem toku.

Zakonsko določeni plačilni roki spodbujajo pravočasno plačevanje računov. Upoštevanje plačilnih rokov pripomore k zmanjševanju zamud pri plačilih.

Posledično prihaja do povečanja zaupanja med podjetji. Dodatno pa tudi do izboljšanja poslovnih odnosov, kar koristi celotni gospodarski rasti in razvoju.