Chain compensations

Vas zanima kaj je medsebojna kompenzacija or pobot terjatev? V tem prispevku podajamo podrobnejši opis tega pravnega posla in predstavljamo koristi, ki jih slednji prinaša. 

Medsebojna kompenzacija oz. pobot terjatev je eden izmed enostavnejših načinov za zmanjšanje finančne nediscipline

V današnjih gospodarskih razmerah je plačilna nedisciplina vse pogostejši pojav. Posledično so tudi zapadle terjatve vedno pogostejše, saj naročniki ne uspejo pravočasno poravnati dolgov, ki nastanejo v odnosu do ponudnika, kateri je njih opravil dobavo blaga ali izvedbo storitev.

Za dobro gospodarjenje si podjetja prizadevajo za čim manj odprtih terjatev in si tako izboljšajo lastno likvidnost ter napredek v poslovanju. Ena izmed rešitev za zmanjšanje obsega odprtih terjatev je kompenzacija oz. pobot terjatev, še zdaleč pa ni edina. 

Kaj je pobot terjatev (kompenzacija)?

Pobot (kompenzacija) je oblika, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju dveh strank iz različnih pravnih naslovov. Pobot je torej oblika prenehanja obveznosti oziroma prenehanje nasprotnih terjatev med dvema strankama, kjer obe nastopata v vlogi upnika in dolžnika.

Besedi “kompenzacija” in “pobot terjatev” sta v tem kontekstu sopomenki in v osnovi predstavljata nedenarni način poravnave terjatev in dolgov. 

V Obligacijskem zakoniku je jasno opredeljeno, kdaj lahko nastane pobot oziroma kompenzacija: “Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.” (Obligacijski zakonik s komentarjem, M. Plavšak, M. Juhart, V. Kranjc, A. Polajnar Pavčnik, P. Grilc, Ljubljana 2003)

Namen pobota je učinkovitost, saj gre za odpravljanje dvakratnega izpolnjevanja predmeta iste vrste. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi gospodarsko korist, ki se jo dosega s pobotom, saj se na ta način zmanjšujejo stroški in poenostavlja poslovanje.

Pobot zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker omogoča, da se tveganje neizpolnitve obveznosti porazdeli med obe stranki. Iz tega vidika je pobot smiseln, ker se s tem prepreči, da bi ena stranka svojo obvezo izpolnila, od nasprotne stranke pa dogovorjene izpolnitve obveze ne bi dočakala.

Kateri so pogoji za pobot terjatev?

Za začetek postopka pobota morajo biti izpolnjeni vsi pogoji glede obveznosti, ki si stojijo nasproti. Osnovni pogoj pobota je vzajemnost, ki pomeni da sta obe stranki hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Naslednji pogoj, ki ga morata obe stranki izpolnjevati je istovrstnost. Pri istovrstnosti je pomembno, da je vrsta generične stvari enako določena. Potrebno je tudi upoštevati, kako je obveznost nastala.

Kot primer istovrstnosti povzemamo primer iz Obligacijskega zakonika,ki naslavlja problematiko istovrstnosti v primeru pobota, če si nasproti stojijo obveznosti, ki jih morajo podjetja poravnati v različnih (denarnih) valutah. Kjub možnosti, da je konverzijo med valutama mogoče opraviti, sodna praksa jasno nakaže, da v tem primeru istovrstnosti ni mogoče zagotoviti in pobotanja ne dopušča.

V primeru, ko je tuja valuta določena samo kot merilo vrednosti, pa za pobot ni ovir, v kolikor se pri določanju vrednosti obveznosti upošteva valutno klavzulo.

Naslednji pogoj, ki ga je potrebno izpolniti je zapadlost. Pogoj zapadlosti pomeni, da se lahko pobotajo samo zapadle terjatve.

Vsi zgoraj omenjeni pogoji za pobot izhajajo iz zakonske določbe. Teorija in sodna praksa k navedenim dodajata še pogoja iztožljivost in likvidnost.

Katere vrste pobotov poznamo?

V praksi poznamo bilateralni in multilateralni pobot. Bilateralni pobot imenujemo tudi dvostranski pobot med dvema udeležencema. Za začetek postopka med dvema udeležencema zadošča enostranska pobotna izjava.

Multilateralni pobot pa enostavno pomeni, da je v pobot vključenih več strank. Slednje se dogovorijo o prenehanju določenih terjatev. Tako verižne kompenzacije, kot tudi večstranske kompenzacije lahko označimo za multilateralni pobot.

 Medsebojna kompenzacija oz. pobot terjatev

Medsebojna kompenzacija oz.pobot terjatev lahko definiramo kot enega izmed načinov, zaradi katerega pride do prenehanja terjatev oziroma prenehanja obveznosti do drugega poslovnega subjekta, pri čemer pa pogoj za izvedbo “dejanja” predstavlja t.i. vzajemnost terjatev. 

Kompenzacija oz. pobot terjatev v osnovi predstavlja nedenarni način poravnave terjatev in dolgov. Predstavimo ga lahko tudi kot način, kjer dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tem, kar upnik terja od dolžnika (podjetje A ima dolg do podjetja B, podjetje B ima dolg do podjetja A).

Chain compensations

Verižne kompenzacije predstavljajo priročno finančno storitev. Slednja omogoča, da lahko več subjektov, po dogovoru verižno zapre svoje terjatve (zapadle terjatve, nezapadle terjatve), ki jih imajo “krožno” drug do drugega vsi sodelujoči v verigi.

Primer: Podjetje A lahko uporabi kupce svojega dolžnika ali celo kupce od kupcev dolžnika. Pogoj za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo je ta, da se morajo v verigi vsa podjetja strinjati z vlogo dano v kompenzaciji. Pri čemer je lahko veriga podjetij oz. dolžina le-te, neomejena. Chain compensations za vas z veseljem izvajamo tudi v naši Prvi finančni agenciji.

Večstranske kompenzacije

Večstranske kompenzacije temeljijo na elektronski prijavi lastnih obveznosti v namenski informacijski sistem, pri čemer sodeluje več kot tisoč udeležencev oz. članov.

Vsled izjemno velikega števila udeležencev in mase prijavljenih obveznosti, lahko sistem na podlagi naprednega algoritma poišče najbolj optimalne pobotne verige oz. najboljše pokritje.

Večstranske kompenzacije so izjemno uporabna rešitev za zmanjševanje obveznosti in izboljšanje likvidnosti. To potrjuje več kot 9.000 članov našega sestrskega podjetja; E. KOMPENZACIJE, družba za upravljanje s terjatvami d.o.o..

Vsled vsega zapisanega lahko rečemo, da je kompenzacija oz. pobot terjatev odlična rešitev za zmanjševanje obveznosti, je pa z vidika likvidnosti in denarnega toka smiselno razmisliti tudi o možnosti prodaje terjatev. V nadaljevanju preverite, kako se prodaja terjatev razlikuje od kompenzacije oz. pobota terjatev.

Kompenzacija (pobot terjatev) ali prodaja terjatev?

V prejšnjem poglavju smo opisali bistvo kompenzacije oz. pobota terjatev, zato se bomo v tem delu posvetili temu, kaj pomeni prodaja terjatev.

Z dolgimi plačilnimi roki (dolgi plačilni roki v Sloveniji namreč vodijo do zamud pri plačilu) za opravljene storitve ali prodajo produktov se sooča prenekatero podjetje, zato vam na tem področju predstavljamo učinkovit način za skrajšanje časa prejema plačila imenovan; prodaja terjatev. 

Prodaja terjatev je odličen način za izboljšanje kratkoročnih plačilnih sposobnosti, saj podjetje za prodane izdelke/storitve denar prejme takoj. Posledično se s tem lahko zmanjša tveganje neplačila (brezregresni odkup terjatev), ki bi ostajalo v primeru, če podjetje svojih terjatev ne bi prodalo.

Več o zamudah pri plačilih si preberite v zapisu “Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)”.

Terjatve in postopek prodaje le-teh

Terjatve v poslovnem svetu predstavljajo določeno tveganje likvidnosti podjetja in so del poslovne aktivnosti, kateri mora vsako uspešno podjetje nameniti veliko pozornosti. Terjatve je potrebno spremljati, jih vzeti v obzir pri gospodarjenju podjetja ter jih tudi analizirati. Vplivajo tudi na likvidnost, zato je v domeni podjetja, da jih v sklopu aktivnosti upravljanja s terjatvami čim prej zapira.

Prodaja terjatev oziroma na drugi strani odkup terjatev (tudi unovčevanje terjatev) je za izkušeno finančno hišo sila preprosta storitev. Kot specializirana Prva finančna agencija, smo vam pripravili kratek opis podprt s slikovnim prikazom, da si boste lažje predstavljali kako poteka prodaja terjatev oz. purchase of receivables.

5 korakov za prodajo terjatev:

1. Podjetje izvede dobavo blaga/storitev in izda račun kupcu.
2. Podjetje izda račun družbi za upravljanje terjatev (Prvi finančni agenciji).
3. Družba za upravljanje terjatev (Prva finančna agencija) podjetju izplača do 100% vrednosti računa pred njegovo zapadlostjo.
4. Kupec poravna odprte obveznosti družbi za upravljanje terjatev (Prvi finančni agenciji) ob zapadlosti oz. v dogovorjenem roku.
5. Družba za upravljanje terjatev (Prva finančna agencija) izplača preostali del vrednosti računa podjetju.

V primeru, da ima podjetje enega ali več kupcev in si želi urediti dolgoročno financiranje, priporočamo storitev faktoring.

Faktoring – factoring: spremenite svoje terjatve v denar

Factoring predstavlja financiranje vseh terjatev (že obstoječih in bodočih) do točno določenega ali celo več kupcev in se izvaja daljše časovno obdobje. Družba za upravljanje terjatev Prva finančna agencija vam nudimo storitve za domači faktoring, international factoring to export and import companies. and dobaviteljski faktoring. S pomočjo teh storitev bo vaše poslovanje varno pred tveganjem neplačila vaših kupcev. Poleg zgoraj naštetih storitev vam namreč faktoring omogoča tudi insurance of receivables are extremely important., ki poskrbi za to, da bodo vaše terjatve do kupcev v tujini v celoti zavarovane pred tveganjem neplačila s strani tujega kupca.

Storitev faktoringa predstavlja alternativno obliko financiranja klasičnim posojilom na bankah. Več o uporabi faktoringa si preberite v prispevku, ki obdeluje financiranje podjetij oz. financiranje poslovanja le-teh.

Preverba poslovnega partnerja še pred vstopom v nov posel

Še preden vstopite v nov posel, pa lahko tveganje neplačila omejite s preverbo bonitete poslovnega partnerja v spletni aplikaciji EBONITETE.SI. Spletno bonitetno aplikacijo je razvilo naše sestrsko podjetje Prva bonitetna agencija d.o.o. in je nadzorovana s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA)

Aplikacija nam omogoča naslednje storitve:

• Bonitetne ocene podjetij oz. bonitete kupcev
• Analiza bilance stanja in izkaza poslovnega izida
• Makroekonomske analize
• itd.

Uporaba aplikacije in podatki pridobljeni znotraj le-te naši finančni agenciji vsakodnevno izdatno koristijo pri upravljanju z operativnim in kreditnim tveganjem. Več o pomembnosti uporabe aplikacije EBONITETE.SI in o tem, kako se lahko z uporabo le-te, posredno izboljša likvidnost podjetja, boste izvedeli v naslednjem poglavju.

Kako lahko uporaba aplikacije EBONITETE.SI [izračun bonitete podjetij] pripomore k zmanjšanju in obvladovanju tveganja poslovanja?

V prejšnjih poglavij smo spoznali različne oblike posojil in financiranja, ki izbranim podjetjem pripomorejo k premostitvi finančnih težav ter izboljšanju likvidnosti podjetja.

V tem poglavju pa se bomo osredotočili na ukrep, ki prav tako (posredno) pripomore k optimalni likvidnosti podjetja in stabilnosti denarnega toka. 

Omenjen ukrep imenujemo preverba bonitete podjetij. Da lahko poslovneži preverijo boniteto oz. bonitetno oceno svojih poslovnih partnerjev, je v prvi vrsti potrebno opraviti kredibilen izračun bonitete podjetij. Za pravilno izvedbo le-tega v celoti poskrbi aplikacija EBONITETE.SI, naloga uporabnika pa je zgolj ta, da aplikacijo redno uporablja.

Zadnje tedne, zraven pandemije koronavirusa, celoten svet dodatno vznemirja še ruska invaziji v Ukrajini. Prve posledice se že odražajo na številnih področjih naših življenj (od dviga cene nafte, plina pa do rasti cen osnovnih pa tudi drugih življenjskih potrebščin).

Nastali situaciji so izpostavljena tudi podjetja, za katera so se poslovna tveganja (finančna in nefinančna), v danih gospodarskih razmerah, še dodatno povečala.

Iz tega razloga bi vodstvo vsakega podjetja, poleg učinkovitega in uspešnega finančnega načrtovanja, moralo sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganja poslovanja. Med slednje zagotovo spada tudi preverba bonitete poslovnih partnerjev (kupcev).

 Zakaj je potrebno redno preverjati bonitete podjetij

Preverba bonitete podjetja oz. ocena tveganja poslovanja z izbranim poslovnim partnerjem bi morala postati temeljna naloga vsakega uspešnega poslovneža. Ta ukrep znatno pripomore k zmanjšanju poslovnih tveganj, sej je, s pomočjo preverbe bonitete poslovnega partnerja, mogoče hitro ugotoviti, kako zanesljivo je poslovanje s slednjim.

Zanesljivost poslovanja z izbranim poslovnim partnerjem se najhitreje oceni tako, da se preveri partnerjeva finančna zanesljivost ter njegove dosedanje plačilne navade.

S temi aktivnostmi je smotrno nadaljevati tudi v času sodelovanja na način, da se uporabi funkcionalnost v sklopu aplikacije EBONITETE.SI. Imenujemo jo dnevni informator oz. monitoring podjetij in omogoča avtomatsko obveščanje o vseh spremembah na ravni poslovanja partnerja.

Finančno zanesljivost izbranega poslovnega partnerja je medtem najlažje in najbolj učinkovito preveriti s pomočjo verodostojnih podatkov, ki so uporabnikom zmeraj na voljo v bonitetni aplikaciji EBONITETE.SI.

Dejstvo je, da vodstvo likvidnost lastnega podjetja najhitreje izboljša z ustreznim in učinkovitim finančnim načrtovanjem. Dodatno pa je moč likvidnost izboljšati tudi posredno, in sicer z uporabo aplikacije EBONITETE.SI. 

Vsled vsega zgoraj zapisanega lahko zaključimo, da sta lastna likvidnost podjetja in denarni tok odvisna tudi od plačilnih navad poslovnih partnerjev. Slednje pa je mogoče enostavno in hitro preveriti z aplikacijo EBONITETE.SI.

Več o bonitetah, bonitetnih ocenah pa tudi o izračunu bonitet si preberite v prispevku ”Kaj so bonitete, zakaj so pomembne in kako poteka izračun bonitete”.

Sklepna misel

Tekom prispevka smo predstavili pravni posel, ki se imenuje kompenzacija or pobot. V kolikor vas zanima, kako lahko s pomočjo finančnih storitev, ki jih ponujamo v Prvi Finančni agenciji (odkup terjatev, faktoring, zavarovanje terjatev, preverba bonitetne ocene) izboljšate likvidnost podjetja, nam to sporočite na 08 200 37 00.